silikon

Lastnosti in uporaba silikona

V mnogih izdelkih, kjer se pokaže potreba po mehki, gumijasti plastični masi, svoje mesto najde silikon. Kemijsko pravilno pravimo silikonom polisiloksani, ime silikon je bilo (nepravilno) skovano na začetku 20. stoletja, ko je bila veda o kemiji polimerov še v povojih, vendar je s popularizacijo silikonskih izdelkov ostalo v splošni uporabi med potrošniki. Dve najpomembnejši lastnosti, zaradi katerih se silikoni toliko uporabljajo, so njihova mehkoba (ki lahko seveda s spreminjanjem strukture silikona močno varira) in kemijska inertnost oziroma nereaktivnost.

Sama struktura silikonov je v osnovi precej podobna drugim linearnim polimerom, le da glavnino polimernih verig tu predstavlja izmenjajoče se zaporedje kisikovih in silicijevih atomov. Na silicijevih atomih pa sta nato pripojeni po dve poljubni funkcionalni skupini, glede na namen oziroma željene lastnosti. Silikon oziroma polisiloksan z dolgimi verigami in krajšimi funkcionalnimi skupinami, ki se mrežijo med sabo, izkazuje nekoliko trše, a še vedno zelo prožne lastnosti. Po drugi strani pa v silikonskih kitih uporabljamo kratke oligosiloksanske mreže, tako da je silikonski kit pri nanosu zelo mehak, te mreže pa vlaga v zraku poveže med seboj in kit se strdi in močno prime na podlago. To je le peščica mehanizmov za sintezo silikona z določenimi lastnosti. Silikon v vseh variacijah tako najdemo v izoliranih kablih, zaščitnih ovitkih, medicinskih vsadkih, raznih tesnilih in tako dalje.

Silikon pa ima še eno pomembno lastnost, in sicer kemijsko inertnost. V relativno širokem temperaturnem območju namreč ne reagira in ne izpušča kemikalij v nasprotju s polimeri, kot so polietilentereftalat in drugim poliestri, plastisoli na bazi PVCja itd. Uporabe, ki sledijo iz silikonske inertnosti, so jasne: telesni implantanti in pripomočki za manipuliranje z živili (pekači, posode, pokrovi, …). Tudi polietilentereftalat se lahko uporablja v stiku z živili, vendar pri povišani temperaturi, UV sevanju ali pa zaradi starosti lahko začnejo izhajati ftalati. Polietilentereftalat ima prednosti drugje, predvsem pri enostavnosti modeliranja in recikliranja.