Brez uporabe raznih električnih naprav in aparatov si danes bivanja v stanovanjskih objektih ne znamo predstavljati. In enako velja tudi za industrijo, kjer so potrebe po električni energiji še toliko večje. Zato se je potrebno zavedati, da se elektro inštalacije razlikujejo od objekta do objekta, pri čemer je potrebno upoštevati predvsem potrebo po električni energiji in moč naprav v objektih.
V stanovanjskih stavbah gre tako za elektro inštalacije nizke napetosti 220 V, v industriji pa se uporabljajo močnejše inštalacije do 600 V. Ne glede na to za kakšen objekt gre, pa je ključnega pomena načrtovanje elektro inštalacij, ki ga je potrebno opredeliti še pred izvedbo v projektnem načrtu. Načrt je nujen zato, da se izognemo morebitnim napakam in da je kasnejša nadgradnja enostavnejša. S tem se izognemo tudi dodatnim stroškom, izvajalec pa lahko na ta način sestavi bolj natančno ponudbo za izvedbo elektro inštalacij.
Elektro inštalacije delimo na grobe in fine
Izvedba elektro inštalacij običajno poteka v dveh fazah. Prva faza so grobe elektro inštalacije, pri katerih gre za razna prebijanja, štemanja, rezkanja in poglabljanja za kable in cevi. V tej fazi je potrebno poskrbeti za izvedbo strojnih inštalacij od glavne električne omarice do porabnikov. Običajno se kabli vlečejo v posebnih ceveh različnega premera, odvisno od tega, koliko kablov nameravamo speljati v posamezni cevi, in sicer po tleh, stenah ali stropih.
Potem, ko so vsi kabli po objektu ustrezno napeljani, sledi druga faza elektroinštalacij. Imenujemo jo tudi fine elektro inštalacije, ki zajema montažo stikal, vtičnic, vezavo stikalnih blokov in vseh luči. Ta faza običajno poteka šele po izvedbi vseh pleskarskih del, ko se stikala in stikalni bloki montirajo nadometno ali podometno, prav tako pa tudi luči in vtičnice. Po končani fini montaži, je seveda potrebno tudi preveriti delovanje elektro inštalacij, saj morajo zagotavljati varnost uporabnikov in naprav.